Korak zoba (P) pri tračnem listu

je odvisen od hitrosti žaganja, velikosti žagovine in moči, ki jo žaga zmore. Od moči je odvisno koliko zob je lahko na enkrat v stiku z lesom (mora jih biti vsaj 3 do 5). Če ima žaga med žaganjem premalo moči, je potrebno korak povečati, da je število zob v stiku z lesom manjše. Standardni koraki zob so 25, 45, 50 in 60 mm.

Variabilni korak pri tračnem listu

Vedno bolj priljubljen je tudi VARIABILNI korak, kar pomeni, da je med zobmi različna razdalja. Do večjega izkoristka pride, ker je žaganje bolj tekoče, čiščenje žagovine pa hitrejše.

Korak tu ni definiran kot en korak (npr. PV 45), ampak se definira cela grupa korakov (Forezienne največkrat prakticira grupo 4 korakov - 28, 31, 35, 31). Ta grupa se nato ponavlja do spoja, kjer se tračni list spoji (zvari). Dolžina lista tu ni nujno točna predpisu žage, pač pa se porazdeli tako, da se grupa zob zaključi na koncu in ne vmes (primer: Forezienne grupe nanese 125mm, kar pomeni, da tračni list dolžine 9600 prilagodimo na 9625mm ali 9500mm, odvisno od maksimalne in minimalne dolžine traku za določeno žago).

Korak med zobmi v grupi in število korakov v grupi, pa je odvisen od skupne dolžine lista, saj grupa mora biti smiselno zaključena (pri zgoraj opisanemu koraku ne moremo zaključiti pri koraku 35), saj drugače list ne bo imel takega izkoristka, kot ga ima sicer lahko. Prav tako se list lahko poškoduje, saj je ena od prednosti ta, da nam list omogoča višjo podajalno hitrost oz. hitrost žaganja. V primeru izpuščenega zoba, oz. nezaključene grupe, lahko pride do velikega pritiska na list, kar povzroči pokanje ali večjo poškodbo na tistem delu lista.

Primerjava variabilnega koraka s konstantnim korakom tračnega lista:

Najboljši rezultati so se za enkrat pokazali, pri izbiri grupe zob, kjer korak narašča, na koncu pa spet pade (če 3 grupe damo v graf, dobimo žagasto krivuljo).

Višina zoba pri tračnem listu

Višina zoba naj bi bila čim višja, da se med zobmi lahko nabere kar največ žagovine. Vseeno pa je višina zoba omejena in je odvisna od debeline lista, ki pa tudi določa trdnost zoba.

Če je globina zoba prevelika glede na debelino lista, lahko list začne vibrirati in pokati.

ŠIROKI LISTI: višina zoba naj bi bila približno 11 kratnik debeline lista.

Koti in oblike zob pri tračnem listu

Odločitev, kateri kot izbrati, je zelo pomembna, saj vpliva na:

• silo zoba, s katero zob reže les,
• trdnost in žilavost zoba,
• moč rezanja.

Koti, ki so prisotni pri zobu tračnega lista:

Vsota vseh treh kotov je enaka 90°, kar pomeni, da vsaka sprememba enega kota, vpliva na ostala dva kota.

Koti zoba:

1. prednji oz. cepilni kot α  (prednji kot mora biti čim večji, da lahko list čim lažje reže skozi vlakna lesa; kot se giblje med 25° za trd les (bukev, hrast…) in 35° za mehek les (smreka, macesen…))
2. kot zoba oz. klina β  (kot zoba določa žilavost, čvrstost in trdnost in je po navadi nekje med 40° in 55°)
3. prosti kot oz. čistilni kot γ  (prosti kot se giblje med 8° in 12°)

Poznamo več vrst oblik zoba, vendar se v južni in srednji Evropi uporabljajo po večini le tri vrste zob:

• NV – pri ozkih listih za tračne žage (< 50 mm)
• GD – za mobilne tračne žage (npr. woodmizer…)
• PV  – za široke tračne žage (> 60 mm)

Oblika zoba določa, kako močen bo zob oz. kolikšne sile lahko vzdrži (debelejši bo zob, večje sile oz. obremenitve bo zdržal).

Pri uporabi Variabilnih korakov med zobmi, se največkrat uporabi tako zgoraj navedeni PV kot skicirana CP oblika zoba (tako na pogled, kot na funkcionalnost, sta si zoba zelo podobna).

Ker ima podjetje Forezienne napravo, ki jeklene trakove ozoblja s pomočjo vodnega curka (tlak = 4000 bar), lahko izdelajo vse vrste oblik zoba, ker za to operacijo ne potrebujejo različnih izsekovalnih orodij. Tako so tudi prišli do oblike, ki je najboljše rezultate pokazala pri horizontalnih tračnih žagah. Oblika se imenuje DG oz. SILVER TEETH. Na rezalni strani je uporabljena oblika zoba CP, na drugi strani pa gre za posebno oblikovane zobe, katerih funkcija pa ni rezanje, temveč odvajanje žagovine (po večini jih odvaja že zob sam, ostalo opravi »Silver teeth«). Posledično dodatnemu odvajanju žagovine, list nato lažje drsi skozi les, kar omogoča večji izkoristek in daljšo dobo rezanja tračnega lista. Silver teeth pa je aktualen le pri horizontalnih tračnih žagah, saj imajo manjšo debelino reza, zato je les, ki ga režemo bolj nagnjen k »zapiranju« oz. da začne stiskati tračni list.

Primer zoba za žaganje smolnatega lesa:

α (35°) + β (43°) + γ (12°) = 90°

Oblika zoba je osnovana tako, da olajša čiščenje žagovine. Zaradi te funkcije je zelo pomembno, da je površina med vsakim zobom čim bolj kriva oz. zaobljena.

Debelina zoba naj bi bila med 0,5 mm in 1.5 mm. Premajhna debelina rezilu zmanjša dobo rezanja, prevelika pa povzroča, da rez ni gladek ampak postane zelo grob.